Maribor, 08.12.2019. Bodi prvi informiran, pridruži se nam:

Zgodilo se je: 25.04.2006, Sofia Jannok

<b>Sofia Jannok</b> je Laponka. Pripada zanimivemu narodu Sami, ki živi v severnem predelu Skandinavije in predstavlja močno manjšino z lastnim jezikom in kulturno tradicijo. Triindvajsetletna Sofia prihaja iz kraja Gällivare na severu Švedske. Nadarjenost je pokazala že v vrtcu in s prijateljico sta od najmlajših let uspešno prepevali v duetu. Udeležili sta se celo festivala mladih talnetov Bravo Bravissimo v Italiji in leta 2000 snemali glasbo za kanadski film.
V zadnjem času se Sofia uveljavlja kot solistka s spremljevalnim triom. Poleg ohranjanja tradicionalnega joik petja Samijev, pri katerem se spremlja na boben, piše tudi lastne pesmi, v katerih spaja izvirno ritmiko in melodiko z elementi tehna, popa in jazza. Za ozaveščanje mladega občinstva je v okviru švedske Glasbene mladine pripravila program z naslovom Od joika do tehna. Kljub močnemu vplivu sodobnega življenja ostaja navezana na svojo kulturo in si želi z njo spoznati kar največ ljudi. Sodelovala je na več ploščah, leta 2004 nastopala po Kanadi, kar dvakrat pa je zmagala na tekmovanju Pesem Evrovizije manjšinkih narodov.

<b>Glasba Samijev</b>
Mnogo plemen in narodov je kakšnih pet tisočletij živelo na območju, znanem kot Fennoscandija (Skandinavski polotok in Finska), preden so pred več kot 4000 leti ta ozemlja odkrili Indoevropejci. Na skrajnem severu so cvetele številne jezikovne kulture, ki pa so se skozi čas zlile v eno samo celoto, prav tako raznovrstno kot ljudstva, ki so jo ustvarila. Te ljudi z njihovim izvirnim imenom imenujemo Samiji oziroma po finsko Laponci. Njihova kultura je zmes vrste danes izginulih kultur, oblikovala pa se je pod vplivom Arktike in Vzhoda.
Kultura Samijev se je od pokrajine do pokrajine razlikovala. »Morski » Samiji so poseljevali obalna področja severne Norveške in se ukvarjali z obdelovanjem zemlje in ribolovom, »gorski« Samiji so živeli dlje proti jugu in se usmerjali v vzrejo jelenjadi, medtem ko so »gozdni« Samiji ribarili v jezerih in lovili divjačino v prostranih iglastih severnih gozdovih. Samiji so vedno živeli z naravo in od njenih darov, zato jo vidijo kot nedotakljivo in ta odnos se zrcali tudi v njihovih značilnih pesmih, najpogosteje imenovanih joik (juoiget = peti). Obstaja pa tudi ime luohti (laulaa = peti, očarati), ki ga uprabljajo na zahodu, ter le’vde, ki je v rabi na vzhodu ob jezeru Inari in na polotoku Kola.
Najosnovnejši način življenja Samijev je bil polnomadski. Od pomladi do jeseni so se družine s svojimi jeleni premikale po pokrajini, lovile ribe in divjad ter pripravljale hrano in kože za zimo, ki so jo preživljale v t.i. siidi – zimski vasi. V vsaki koči iz hlodovine je prebivalo po več družin, ki so si čas krajšale s petjem in pripovedovanjem zgodb in oboje razvile v pravo umetnost. Od glasbil so Samiji poleg zelo razširjenih bobnov in različnih tolkal, ki so jih uporabljali prevdsem šamani, poznali samo majhno piščal njurganas za privabljanje ptic.
Joik pesmi so za naša ušesa precej monotone, vendar s pozornim poslušanjem pri občutenih izvedbah zaznamo celo vrsto nians. Melodija je tesno povezana z besedilom, ki opeva naravo in kraljestvo živali, pripoveduje mitske zgodbe, je lahko ljubezensko ali pa šaljivo. V družbi si nekateri besedila sproti zmišljujejo in če se kdo od prisotnih v njih najde, takoj odgovori s svojo pesmico. Žal je zelo zanimiv epski joik, ki je v dolgih besedilih ohranjal zgodovino Samijev, skoraj pozabljen, ker je bil pod pritiskom krščanstva prepovedan. Prav tako je bil stoletja prepovedan jezik Samijev, kar se je spremenilo šele v 20. stoletju, ko so mladi intelektualci začeli prebujati v usodo vdano ljudstvo. Na čelu gibanja za obuditev tradicije je bil mlad učitelj Nils-Aslak Valkeapaa. Seveda je joik in nasploh glasba Samijev, ki se od nastanka pred več tisočletji pa do 20. stoletja skoraj ni spreminjala, danes pod močnim vplivom zahodnih trendov, kljub temu pa nadaljuje starodavno izročilo. Pesmi so še vedno polne skritega simbolizma in nam kljub popularnim, rockovskim ali jazzovskim obdelavam ostaja prava sporočilna vrednost težko dostopna.